Trinajsti oblogar

Nekako pred desetimi dnevi dobim klic na mobi. Oglasi se prijazno pocukran moški glas. Dober dan želim, kličem iz firme Diners, a sem dobil Guštija?

V petek je bila v hotelu Domina slovesnost ob izidu knjige Svetilište avtorja Slaviše Stojanovića, trenerja NK Domžal, ki so osvojili naslov jesenskih prvakov s štirinajstimi pikami naskoka pred drugouvrščenim klubom.

Že tretji dan sem zabarikadiran doma! Nisem ravno navdušen, ampak kaj češ, mali je zbolel, in ker navidezno ne hodim v službo, je pač moja naloga, da poskrbim zanj, saj sem itak doma, a ne.

Tako kot vsak teden sem tudi ta torek s frendi igral nogomet za rekreacijo v Gradiantu pri Tomačevem! Lepo se ogrejem, da ne bi slučajno odšepal z igrišča. Baje je pri nogometu daleč največ poškodb, kar se rekreativnega igranja tiče!

–more–>

Normalno začnemo in tekma se lepo razvije. Igramo na bande, tako da ni avta in je igra res aktivna, no, vsaj trudimo se bit čim bolj aktivni.

Po dvajsetih minutah igre se gužvam, prerivam pred nasprotnikovimi vrati in čakam na podajo, vendar se Remic odloči za strel.

Vžge po žogi, ki s polnim šutom v višini bokov leti direktno name. Skušam se izmakniti, vendar me do konca napumpana žoga z blaznim šutom zadene naravnost v prste leve roke in mi jih nabije v členke!

Auuvaa FAK!? Zaboli, zaskeli in stiskam zobe. Pogledam roko in vidim, kako prsti in členki začnejo zatekat. Takoj grem z igrišča pod tuš in do šanka po led in porinem roko v vrečko ledu. Zavedam se in strah me je, v četrtek in petek imam koncerte. Kako bom z  zatečenimi in bolečimi prsti igral kitaro? In to ravno leva roko, s katero držim akorde, soliram…

Vozim se domov, razmišljam. Ne upam si poklicat managerja, da bi mu obelodanil situacijo.

Ne, ne smemo odpovedat nastopov, ni šans. Razmišljam, koga naj pokličem, kdo mi lahko pomaga? Pridem domov, se usedem na kavč in še vedno držim roko v ledu. Chantal zavija z očmi in sika, ti in tvoj fuzbal, kaj boš pa zdaj?

Ura je bila pol enajstih zvečer. Nič, poklical bom Slaveta! Moj dober frend, po vsej verjetnosti ga poznate. Slaviša Stojanovič, zmagoviti trener nogometnega kluba Domžale. Ravno so osvojili naslov jesenskega prvaka.

Čao stari, a sem pozen? Nisi, nisi, povej. Razložim mu situacijo in ga vprašam: ali imaš koga, poznaš nekoga, ki v takih situacijah rešuje tvoje igralce?  Kakšnega fizioterapevta, ki da injekcijo, da ne boli več? Seveda imam, pridi jutri ob 13. na trening v Domžale.

Rečeno, storjeno, pridem na trening. Slave mi predstavi Danija, njihovega fizioterapevta.

Odpelje me v klubske prostore, mi gleda roko in govori. Injekcije ti ne priporočam in ti je tudi ne bom dal, ker ti omrtviči roko in je potem ne boš čutil! Ti za igranje kitare roko moraš čutit, ne, se mi smeji. Res je, injekcija ne pride v poštev. Posadi me na stol in mi okoli prstov poveže neke magnetne in laserske aparate. In mi govori. Marsikoga sem že skupaj krpal in zdravil, športnike, plesalce, baletnike, glasbenikov pa še ne, ampak ne boj se, nekaj bova naredila.

Vzame protioteklinsko mazilo in mi začne masirat členke, prste in mi govori, da je zdaj najbolj pomembno tekočino okoli členkov, zaradi katere stvar zateka, fizično z masažo odstranit in na ta način zmanipulirat roko, da začne funkcionirat. Brez dvomov mu verjamem in vpijam vse, kar govori. Dobim še dodatne tablete proti bolečini in zatekanju. Naroči me še jutri na dan koncerta.

Isti postopek ponoviva še naslednji dan, nafilam se z tableti in fiiijjuuu na koncert. Nervozen vzamem kitaro in na tonski vaji probam, kaj se dogaja!? Primem prvi akord, zamenjam, probam par obratov, zasoliram, zategnem strune. Vse dela, JUHU, de best, bravo Dani. Skačem od veselja, uspešno rata prvi nastop, pa tudi naslednji dan odigramo super koncert v Novi Gorici in vse je kot mora bit.

Danes je nedelja in tudi v nedeljo igram nogomet s frendi. Začnem se pakirat, v tistem trenutku pa pridrvi Chantal in me napizdi kot malega cucka! Prekleti norec, a res ne moreš počakat, da se ti roka čisto zaceli, poglej jo, še vedno je plava in otekla, še vedno te boli. Tvoja roka je tvoja in naša prihodnost, spametuj se! Cel december imaš nastope! Zabodeno jo gledam in molčim. Vem, da ima prav. Vzamem telefon in pokličem, sorry, dons me nau na fuzbal.

Kaj ali kdo je Samoa? Samoa jadra, jadra na valovih

Kje?

Kjer je morje in širina, topel veter in plitvina

Kot voda iz rok zdrsi, če ga stisneš v kot izpuhti

Samoa pride in gre, niti sam ne ve

17. novembra imamo Gušti&Polona ter Srečna Mladina v Mostovni v Novi Gorici koncert. Zato se bova danes Vlado iz Srečne Mladine in jaz odpravila v Novo Gorico narest par intervjujev in si ogledat koncertno prizorišče Mostovna. Nisem še bil, pravijo pa da je super.

Čao, folk. Včeraj sem prišel iz Beograda! Šel sem se dogovarjat za morebitno sodelovanje na turneji kjer bi nastopal po en band iz vsake republike bivše Jugoslavije in bi nastopali v vseh glavnih mestih novodobnih držav.