Južnjaška uteha
Ponedeljek, 6. november 2006Čao, folk. Včeraj sem prišel iz Beograda! Šel sem se dogovarjat za morebitno sodelovanje na turneji kjer bi nastopal po en band iz vsake republike bivše Jugoslavije in bi nastopali v vseh glavnih mestih novodobnih držav. Dobil sem se z Markom, ki naj bi bil vodja karavane in ga poznam že od prej. Veselil sem se, da greva zopet na pivo in da mi pove, kako stvari napredujejo. Si predstavljate Gušti in Polona, Aleksandra Kovač, Jinx ali Urban, Dani iz Makedonije … Po nekaj stavkih mi je obelodanil, da iz vsega skupaj ne bo nič, ker nima dovolj kvalitetnega medijskega sponzorja in da torej ne more do resnih sponzorjev, ki bi celotno stvar finančno pokrili. Računal je na MTV Adria, ki medijsko edini pokrivajo področje bivše Juge. Vendar so ljudje, ki so bili navdušeni nad idejo in ki bi jo tudi znali speljati, dali odpoved.
Jebi ga! Škoda, pa ful sem se veselil! Očitno stvari res niso zrele za nekaj na nivoju.
Nič. Pijeva dalje, nakar Marko pokaže s prstom na kelnerja in vpraša, ga poznaš, in se skrivnostno smeji. Pogledam — kva!? Ne me jebat, Aleksandar Djordjević, zvani Sale, moj sovojak iz Banja Luke. Streže nama pijačo, jaz pa niti ne opazim. Objameva se. Šestnajst let se nisva videla. Skupaj sva v vojski preigravala kitaro. Jaz sem njega učil Pink Floyde in Stonese, on mene Metalico, Nirvano. Res kul model.
Vprašam ga kaj počneš, se še ukvarjaš z gasbo? Kot vidiš kelnarim, ob petkih in sobotah pa na splavu s cigani igram tarabuko (tolkalo). U fak, iz rock’n’rolla v narodnjake!? Vidim, da mu ni ravno prijetno, ampak tako to je. Scena, keš, življenje, mora.
Spomnim se dogodka iz JLA. Pripravljala se je proslava ob dnevu borca. Bil je seveda kulturni program, jaz in Sale imava točko. Izbereva si en komad od Riblje Čorbe, saj je Čorba imela vedno hvaležne komade za vojsko in vsi so jih znali na pamet, vsaj meni se je zdelo tako. Korektno odigrava komad in dobiva nekako mlačen aplavz. Kar se je zgodilo potem, ne bom pozabil svoj živi dan. Za nama pride na vrsto razvodnik Haris s harmoniko. Postavi se na sredo odra, razkorači noge, prime harmoniko, zamiži in zategne: iiii tebeeee sam sit kafanoooo. Vojska dobesedno ponori, mečejo kape v zrak in se derejo z njim. Onemim in samo gledam. Prvič slišim komad, prvič vidim kaj takega in prvič v življenju mi postane jasno, kakšno moč imajo narodnjaki. Kaj sem pa vedel. Takrat so v Sloveniji poslušali narodnjake le sezonski delavci iz Bosne in zdeli so se nam prav bedni.
Sale, Marko in jaz se v smehu in solzah spominjamo teh zame takrat neverjetnih dogodkih.
Kvalitetno se ga nacedimo in se ob svitu poslovimo. Vračam se v LJ in med potjo mi nenehno šibajo misli, kaj vse se je zgodilo od leta 1990, ko sem bil v vojski, pa do danes. Odcepitev Slovenije, vojna, sovraštvo, mrtvi v Bosni, na Hrvaškem, res ne najboljši pogoji za razvoj naprednega mišljenja in nekega pozitivnega gibanja. V srednješolskih časih smo hodili poslušat na študentske žure Partibrejkerse, Pankrte, Ekatarino, Buldožerje … — danes pa na študentskih žurih gostjejo Vesna Pisarović, Nina Badrić in trubači iz Guče.
How low can this go, folk?
Objavljeno v Ponedeljek, 6. November, 2006 ob 03:26 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
6. November 2006 ob 07:30
low, ne lowe.
V vojski sem bil v Nišu. Ja, podobna varianta, samo da nisem bil jaz tisti, ki je sukal kitaro.
Sicer pa se kar pogosto vprašam, kaj se je zgodilo z mojimi sovojaki iz Bosne, Srbije, Hrvaške….
6. November 2006 ob 08:47
Življenje teče dalje … s kitaro ali pa brez.
6. November 2006 ob 10:22
Tudi jaz sem model, ki je služil v JLA. In ja, tudi meni se je takrat zdelo čudno, da so vsi poslušali narodnjake. Tudi izobraženi. Mi Slovenci smo pa nekaj bluzili z rockom… Danes me kar skrbi, ker moji mulci v puberteti vse preveč dajo na turbo (predvsem južni). Groza me je. Zaman jim ponujam LP plošče, ki jih še hranim. Ampak, ko bom doma zagledal prvi turbo CD, bo letel čez okno – “majkemi”
6. November 2006 ob 10:40
Jebat ga…se mi zdi, da proti tem poneumljanju v glasbi ne bo zaleglo nobeno intelektualno orožje. Če ni narodnjakov je pa Hip-Hop. Kaj je hujše?
6. November 2006 ob 11:02
Naj ljudje poslusajo kar jim pase.
6. November 2006 ob 11:32
nordstar…mislm da ob današnji tehniki tvoji mulci že na veliko poslušajo narodnjake-tud brez cd-jev…če bi jih hotel izolirati od kiča bi moral iz stanovanja vreči vso elektroniko, tamale pa zaklent v stanovanje….lahko se pa potrudiš pa jih prepričaš oz. pustiš razvoju – sej nekoč bojo bolj zreli
se pa strinjam tud z georgom
6. November 2006 ob 11:38
@prevarant&nordstar: mogoče pa v mulariji teče očetova kri in bodo čez nekaj časa (mogoče let) ugotovili, da je rock&roll tisto … ta pravo.
6. November 2006 ob 11:41
Gušti mislim, da gre lahko še bolj “low”. Na žalost. Dejansko ne vem kva je tej mulariji. Včasih nas je bilo sram, da bi kdo samo pomislil, da poslušamo govejo musko, danes je pa določenim najboljši žur, če so trubači in goveja muska druge sorte (ok mogoče ne goveja, ker se ne vrti ob nedeljah pri kosilu ob goveji župci in restanmu krompirju).
6. November 2006 ob 11:43
Stvar je taka, da dokler bo Jožovec z Natalijo ob petikih ob 20.00 in Sobotna noč sploh ne vem kdaj (dovolj zgovorna primerjava) bo šlo vse samo še na slabše.
6. November 2006 ob 11:59
Saj tudi Gregor poslusa narodno muziko je vceraj rekel na Net TV in me je skoraj pobralo. Pri svojih tam nekje olkoli 55 let. Taksnega zupana imamo.
Trubaci so vsaj avtenticni ostalo pa je katastrofa.
Najbolj smesno pa je, da izobrazeni iz bivse YU sploh ne poslusajo narodnjakov in turbo folka. To je za njih glasba za neizobrazene.
Moja generacija pa ostaja zvesta Stonesom, pa U2 Pinkom itd. Pa Idoli.
Torej mi velicastni dvignimo glave otroci bodo pa ze prisli k pameti.
6. November 2006 ob 12:09
Hmmm… težko je biti pameten v takih zadevah. Če poskusim v malo neobičajni smeri brcniti: mogoče so pa to sadovi obilja, mogoče je to, kar mularija posluša, reakcija na blagostanje njihovih staršev. Tastari dajo tamladim vse, nič več od tega se ne da doseči (OK, mogoče večji avto ali pa televizor) in pravo olajšanje je, da se človek zateče v primitivizem in pritlehnost, a? Je pa res tudi, da je bila v zadnjih 30 letih dosežena zadostna kritična masa priseljencev, da ima to nek vpliv na obče življenjske navade. Svoje čase so bili “bosanci” pač marginalci, sploh prva generacija ni bila nek politični faktor, druga in tretja generacija pa se zaveda svojih korenin, ima nacionalni ponos in že tudi vzvode za uveljavljanje svojih interesov v družbi. Na drugi strani pa tudi “mladoslovenci” izražajo svoj nacionalni ponos skozi govejo juho in muziko. Problem rocka (še zlasti rocka) je, da je univerzalen in nadnacionalen. Z rockom v njegovi čisti obliki težko izrazimo nacionalistična čustva. V času, ko lahko dejansko govorimo o spopadu civilizacij, so pač nacionalne muzike bolj pravo orožje od rocka. Zakaj pa Slovenci tako padamo na trubače, to je pa drugo vprašanje. Očitno naredi truba še večjo štalo kot frajtonarca. Večja štala, večja budala, saj smo menda velik narod…
6. November 2006 ob 12:37
Ojla! Tudi jaz sem že razmišljala o vsem tem in mi nič ni bilo jasno.Potem sem si mislila, ja oni so pač taki, drugačni, mi slovenci mogoče tega ne razumemo…Potem pa pride na sceno nek Fredi M.!? Meni gre ful na smeh in si mislim -hallo? Potem pa od ljudi zvem, da ga folk v resnici celo hod poslušat in žurat na njegove komade. Potem si pa mislim: Wada … Moja toerija je bila v tednu dni porušena, na TV pa vidim vedno več tega. Očitno ni fora v tem, da smo si drugačni, ker živimo le v drugačni kulturi, morda pa ima tu prste vmes tudi raven zavesti ljudi, vsaka raven- svoj okus?
6. November 2006 ob 12:58
Pa Atomic Harmonic.
Res lasje ti gredo pokonci.
Mogoce je najboljse, da se obrnes stran (preklopis TV ali radijsko postajo) in si mislis svoje.
6. November 2006 ob 13:12
Mene pa zanima nekaj. Če nekdo napiše, da mu grejo lasje pokonci, če sliši Atomik Harmonik, ali to potem pomeni, da mu grejo bolj na živce kot srbski turbo folk? In ali zato potem pizdi samo čez SLO (neo)narodnjake, čez CCCC pa ne?
6. November 2006 ob 13:26
Atomik Harmonik so kot pionirji žanra pri nas “beyond reproach” – dajmo no, malo trezno poglejmo na zadevo in ne mečimo vsega v isti koš! Naša turbo scena, dasiravno leta zaostaja za tisto onkraj Alp, je pa tudi malo bolj spodobna, vsaj to, kar je najbolj eksponirano. Ampak ježešmarija, o čem moram razpravljati, King Tubby se vrti v grobu kot jagenjček na ražnju…
6. November 2006 ob 13:54
Marko to pomeni, da ima še lase … jaz sem jih od navijanja srbske turbofolk glasbe že izgubil.
No ja delno. Ostalo je povzročila slovenska turbofolk glasba. Je pa res, da sedaj veliko privarčujem pri nakupu šampona za lase. Vsaj ena korist … zame … manjša za kozmetično industrijo.
6. November 2006 ob 14:27
Gušti!
Pri sodobnem človeku je treba maksimizirat korist. Naj dela 10h+/dan, ob izteku tedna mu dajmo “ljudsko” muziko, naj se ga nacedi, odspi en dan in že je ready to go. Čisti užitek! V novem tednu taisti človek ne sme razmišljat, kaj za vraga je Gušti mislil s ..pot do sonca, tisoč let.., ne sme tuhtat o teksturah pri Floydih ali pa kako bi si preštel neparni beat pri Sefanovskem.
Tudi čustva so seveda nepotrebna navlaka, ki mu topijo učinkovitost!
To bo to
, u.
P.S.: Aha, kakšen bežen, tehničen seks sem še pozabil omenit
6. November 2006 ob 14:31
Sorry, ma kako imate naštimano uro, da človek odgovori na nekaj še preden JE toliko ura?
6. November 2006 ob 15:43
leone, čas je totalno relativna zadeva. Če prisluhneš gori omenjenim gospodom Floydom, boš mogoče zvedel kaj več o tem.
6. November 2006 ob 16:09
Heh, zastareli ste.
Preprosto pogledano naša rock scena ne premore več kot 2 kvalitetna albuma na leto. Ali pa še enega manj. V družbi se posluša tisto, kar se vrti po radiju in v lokalih.
Če naredimo celotno primerjavo med srbskimi narodnjaki in vsemi, ki jih skušajo posnemati ter vso slo. glasbo prideš na razmerje 5:1 v količini izdelkov in če je nečesa petkrat več je verjetno več tudi komadov ki so mladim kul, ki so “muvabilni”.
Gušti, muziko si vrtim okoli 5-8 ur na dan. V avtu, pred pcjem. Polnih imam okoli 10 diskov, nekaj na starih pcjih, nekaj na tem, nekaj na removable diskih. Za v avto imam kolekcijo 20-30 cdjev. Toliko kvalitetne muzike, rock, pop, hojladri hopsasa, v Sloveniji nismo proizvedli v dveh desetletjih, da bi jo lahko poslušal en mesec. Ker smo mali trg, z majhno prodajo, nezanimivi za ustvarjalce.
Zanimivi pa smo za ruralce, ki v produkcijo vložijo malo, veliko pa v promocijo (internet, joški…). To, da pa premalo ustvarjate pa je problem tebe (ki si spoštovan umetnik) in tebi podobnim, založbam, ki vas ne podpirajo.
Če nekdo ugotovi tržno nišo in jo izkoristi, to ni njegov problem. Kriv je tisti, ki je prej ni znal zapolniti. Muzika je biznis.
6. November 2006 ob 16:50
Jest ne bi reku, da premal ustvarjamo. Če se trudiš delat kvalitetno to terja čas. Glasba ni obrtništvo, dejmo narest čim več v čim krajšem času. Glasbeno ustvarjanje je lovljenje momentov v vsakodnevnem lajfu. In če preneseš filing v komadu, ki ga ustvariš na nekoga, ki ga ta komad gane in pusti nekaj v njemu je to največ kar si dosegel. Vsak komad, ki sm ga ustvaril nosi košček mojega življenja. Boljš en komad ki res prepriča kot 10, ki te samo oplazijo. Iskrenost je posledično prepričljivost. Men se zdi da ljudem vedno manj pomeni sama zgodba v glasbi in jim je dovolj, če jih le površinsko oplazi. Otopeli ljudje otopela glasba. Pa naj bo pop, rock, al pa narodna.
Ampak jst delam naprej tko kot najboj znam in se ne ustavim niti za trenutek YES
6. November 2006 ob 17:01
TO !!!
6. November 2006 ob 17:08
Huh, nisem ne ustvarjalec, ne obrtnik, sem le en kurčev dijak.
Kvaliteta terja čas (to je v vsakem poslu) 100% drži. Problem je, če ga imaš res dovolj. Večina ga zgleda nima.
Siddharta, kot najbolj poslušani slo. bend ima na vsakem cdju tri komade, ki jih folk obvlada. Zadnji cd je glede popularizacije sicer strel mimo.
Tako je pri vseh slovenskih bendih. Pa da se ozrem nazaj recimo na vajin cd (pa ne mi zdaj zamerit, ampak to je pač moje mnenje):
Odličen singel, speven (tudi zame, ki sem ga prepeval v avtu kot malo trapast) to je pa tudi to.
Isto z Da Phenomeno. Če zmoreš enkrat, znaš tudi drugič. Nor, tak, da ga zavrtiš tudi po 30 krat na dan in ti je vsakič boljši, pa je le en.
Občutek imam, da avtorji producirajo le en del svojega znanja, drugega pa sparajo za naslednjo izdajo.
Popravi me.
6. November 2006 ob 17:30
Nikol ne sparaš. Če sparaš na koncu ni všeč niti avtorju samem. Ideja je najmočnejša v trenutku ko prde. No tok že počkaš da pride na CD drgač bi sam single izdaju to pa ne gre
6. November 2006 ob 18:01
Mogoče bi pa bilo bolje izdajati samo single. Ali pa EP-je. Muzike je v vsakem primeru preveč, dobre in slabe. Imamo dostop do celotne glasbene zgodovine, ogromna količina muzike torej, časa pa imamo čedalje manj – oziroma čedalje manj si ga lahko vzamemo. Tako smo obsojeni na površno poslušanje. Albumi danes enostavno nimajo take moči kot pred 20 ali 25 leti. No, še vedno lahko čez 20 let izdaš retrospektivni album singlov v primerno prestižni obliki in imaš res jagodni izbor, da tako rečem, brez mašil in kiksov.
6. November 2006 ob 19:03
hehe, ko sem v sedemdesetih služil vojsko, sem se nekako ušuljal v “kulturni”program, ker sem igral orglice(če bi poskušal peti, bi pol vojske dezertiralo:)). igral sem viže, kot “o, suzanna” in “o my darling clementine” in ko so me vprašali, kaj naj bi to bilo, sem jim povedal, da so to melodije starih slovenskih partizanskih pesmi- in verjemite ali ne, so mi to kupili.danes bi najbrž lahko kandidiral za evropski parlament, pa me je nekdo prehitel
((((((((
6. November 2006 ob 19:11
@ gusti: si velja zapomniti- če iščeš res močne ideje, se najprej nauči dobro prdeti.:)))))))
6. November 2006 ob 23:46
Poslusas tisto kar cutis, da ti je vsec. Pa naj bo to Haris Dzinovic, Atomik Harmonik ali pa Gusti in Polona. Razlika med omenjenimi je ta, da svet pozna prvega in drugega, Gustija in Polone pa skoraj nihce. No, v mene ne spravis recimo dreka, pa ce me zvezes in mi silis v usta. Tako ne more biti izgovor, da je Turbo folk slaba glasba. Kaj pa je dobra glasba? Morda Gustijevo muziciranje? Locimo dobro glasbo in slabo glasbo. Kvalitetno in nekvalitetno.
7. November 2006 ob 11:44
Ojla, Gušti!
Glej, čisto se strinjam s tabo, da glasba ni obrtništvo, vendar za nekatere očitno je. Mogoče ne vedo kaj sami s seboj, pa poskušajo postati “slavni” in prit na sceno na ta način.Glede tega, da bi pa sam single izdajal: Praviš, da je ideja najmočnejša v trenutku, ko pride. Res je in prav je tako, je že zaradi nečesa ravno takrat prišla! Ne razumem pa, da bi bilo potrebno čisto vedno čakati ravno na CD, ki je na koncu nemalokrat natrpan tudi s komadi v stilu- sam da CD ne bo čist prazen in ki so več ali manj kopije in različice TISTE IDEJE? Sorry, ampak tega je toliko… Meni se zdi bolj pomemben en komad, in tisti dober, kot pa razočaranje ob ostalih!
By the way – to kar si napisal kako ti ustvarjaš komade ti povsem verjamem, saj se to iz njih čuti.Folk pač izbere tisto, kar je njim bližje.
7. November 2006 ob 16:05
Gušti, en intermezzo – ti si nazi?
Dolgcajt sm pasu
Po stari Lublani
Spremljal so me tipi
S črnimi očali
Lepi, mladi
Lepo počesani
Od deleč se jim svetjo
Pištole ob strani
Eden je bil črn
Ta drug je bil rdeč
Ta tret me je prosu
Če mam kej dnarja odveč
Ta glavn je sedu
Nekje daleč preč
Vse je nadziru
Bil je sam seb odveč
NOVI CIGANI V STARI LUBLANI
V STARI LUBLANI, K’ SO JO MEL ŽE RIMLJANI
NOVA PRAVILA V STARI LUBLANI
Najde se gnida
Kjer so uši
Važn je le
Da keš diši
Ne, ni več placa
Vse mi smrdi
Povsod razsaja
Povsod grozi
Ampak z veseljem
Vsem dam na znan’
Jest nisem z vami
Jest nisem sam
Bom dvignu glavo
Bom stisnu pest
Vsem za samo dvignu zavest
7. November 2006 ob 19:00
tut med belimi so cigani-gnida je gnida
7. November 2006 ob 22:16
Torej so oni iz Ambrusa tud gnide?
8. November 2006 ob 12:28
ste se kle spravl na guštija kt da je kej slabga hotu. prou lepa štorija. lepo se je dobit po letih s starimi znanci.
ja uni iz ambrusa so gnide.. modeli tuša u živlenju niso uporabl. tamau mrcvar unga bozga psa in si ga daje na glavo.. bos reku da je to higiensko? ne to je gnida.. mati otroke ne uči kaj je prav in kaj ni raje jih pusti da gnijejo kot je gnila ona.. povej mi a si prej kdaj slišu za kraj Ambrus, predn se je tale zgodba zacela razvijat.. tut krajani iz Ambrusa so verjetno gnide, njih sicer nisem videl ampak verjetno so..
gnida je vsak, ki smrdi in je glup.
8. November 2006 ob 13:46
Mimo Ambrusa se peljem, kadar grem k sorodnikom v Belo krajino. To je čisto na jugu Slovenije, mimogrede. Tam smo najbrž tudi gnide ali kako je s tem, jurc?
9. November 2006 ob 01:31
jurc, potem si ti gnida?
13. November 2006 ob 13:21
ne, gnida je ta ki smrdi, jaz se redno umivam.
markopigac prosim da zadržiš svoja mnenja zase.. ker so skrajno ne primerna. tisti, ki ima svoj blog in z njim ne služi denarja je zelo bogi. misli da piše za ljudi, ki bodo brali. ampak žal nihče to ne bere.. zato markopigac đabe mas blog. in ostali kurci k mate bloge za đabe..
hvala vam lepa za vašo debilnost.
14. November 2006 ob 15:09
Ej dobra glasba je dobra glasba, pa naj bo to rock, house ali pa i tebe sam sit kafano- ki je by the way svetska. Tudi med kao narodno glasbo so velike razlike, tezko je primerjati Trubace z Atomik Harmonik, dva akorda z butastimi besedili ali pa pravi pravcati etno jazz- z zelo komplicirano arabsko lestvico. Poleg tega pa glasbo zacutis in pri custvih jue tezko pametovati oziroma racionalizirati oziroma postavljati neka merila. Pri custveni glasbi, ko kaksni cigani pojejo iz dubine duse in ki imajo muzko res v sebi- pa se itak pada v sevdah in to je poanta.
14. November 2006 ob 15:45
Saj Buena Vista Social Club so tudi narodna muzka, samo kubanska narodna.Pa si kdo upa trdii,da je kaj manj vredna od kaksnih Doorsov ali Pink Floyd? Free your mind and your ass will follow.
6. December 2006 ob 12:46
Vsi takšni predsodki do glasbe so retardirani.
gusti:”Glasba ni obrtništvo, dejmo narest čim več v čim krajšem času. Glasbeno ustvarjanje je lovljenje momentov v vsakodnevnem lajfu. In če preneseš filing v komadu, ki ga ustvariš na nekoga, ki ga ta komad gane in pusti nekaj v njemu je to največ kar si dosegel”
Kontradiktiraš se. Kako lahko pišeš da so trubači in narodna[prava, ne turbofolk]as low as it can go, potem pa opišeš to glasbo kot edino prav. To je iskreno ustvarjanje NARODA in ljudi, ki to glasbo dejansko živijo. Če so njihova čustva za tvojo presvetost primitivna, tudi prav. Niso za to nič manj iskrena in čustvena.
Očitno mešaš med produkti glasbene industrije in pravim iskrenim ustvarjanjem, kar pa ti niti ni za zamerit, ker se to tako ali tako rado meša s strani glasbenih trendov in pomanjkanja originalnosti.
Sam sem roker, se mi pa zdi to namigovanje na manjvrednost narodnjakov in trubačov od rokenrola en totalen bullshit, ker ne moreš primerjat. Kot pravi roker bi se tega moral vzdržat.
Konec koncev pa si se ga na koncu nacedil in ne dvomim da si se imel dobro
)
14. December 2006 ob 18:35
Spomin je izmuzljiv!
Uh tole pa ne verjamem; sem tolk Biblije, da vem: pred letom 1992 Nirvana v Sloveniji (z redko izjemo mene in peščice čupavih…) ni bila poznana – kaj šele v JLA!
Nevermind je izšla konec l. 1991 (za tedanji Božič sem si rolu “Drain You” – narobe) in počasi počasi prodrla med mladež v letih 92-93. Pol je pa folk gonu In Utero – zadnjo njih studijsko plato.
L. 1992, ob začezku Nirvana ere, je armija že naložla nove kodeke in ni bla več narodna in kitara takrat tam ni več pela pač pa mašinka. Me res zanima, da bi kdo gonil Bleach (1989) doli v armiji hehehe
So pa bli rifi l.1990/91, ja: sigurno Guns’n'Roses – to sta gul’la, Paradise City. Pronto?
Bi pa bolj verjel da je tam doli (al pa gori no) šla v dnar Lambada.