Angleščina
Četrtek, 16. avgust 2007Včeraj sedimo na Petkovškovem nabrežu, v enem od lokalov. Z enim očesom spremljamo kaj se dogaja na tekmi Dinamo Werder, pogovor za mizo pa teče v čisto drugi smeri.
Žare, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije, kjer je produciral nek nemški punk band, govori, da imajo v Nemčiji kompletno štalo. Nemški bandi, skoraj noben ne uporablja več nemščine. Vsi delajo tekste v angleščini, s tega stališča jim ministrstvo za kulturo ne donira niti enega evra za njihove projekte, ker jih imajo za tuje bande. Po podatkih, ki jih je prinesel Žare, se na nemških radijih vrti le 4 procente nemške glasbe, ker masa bandov prepeva v angleščini in tudi tu so tretirani kot tuji bandi.
Torej nova generacije Nemcev misli, da je prepevanje v materinem jeziku bedno, ali pa je želja po uspehu zunaj meja toliko premočna, da jim na pamet ne pride pisanje in prepevanje v Nemščini.
No, pa saj v Sloveniji ni dosti drugače, masa novodobnih bandov izključno uporablja le angleščino iz istih razlogov. Slovenščina je bedna, ni spevna, ne da se gruvat na slovenske besede in sploh pa ne boš nikoli uspel v tujini, če boš uporabljal slovenščino! S tem se deloma strinjam, saj sam občutim, kako je če imaš poslušalstvo le v Sloveniji. Samo tu si jaz ne morem dosti pomagati, moja izraznost in prepričljivost je v slovenščini mnogo močnejša kot naprimer v angleščini ali pa hrvaščini.
Mogoče bi pa le kdaj nastopal v tujini, če bi uporabljal tuj jezik? Ali pa bi izpadel samo smešen? Tema, s katero si belim glavo že nekaj časa, pa nanjo še nisem našel pravega odgovora. Tudi za naš najboljši izvozni glasbeni artikel Laibach, mnogokrat podprt s strani države, nisem prepričan, ali so kdaj uporabili slovensko besedo v tekstih, pa čeprav je njihova ideologija borba proti totalitarizmu in globalizaciji.
Vsak ima pač svoje sanje in vizijo. V svojem ali tujem jeziku?
Naj povem še to. Bili smo na morju z družino na Cresu, pod nami v apartmaju pa je bila družina z Reke. Imeli so enako starega mulca kot naš Kris po imenu Toni. Kris in Toni sta bila nerazdružljiva prijatelja vseh štirinajst dni dopusta, pogovarjala pa sta se izključno v angleščini?!
Objavljeno v Četrtek, 16. Avgust, 2007 ob 10:11 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
16. Avgust 2007 ob 10:34
OK, zadnjega dela ne bom komentiral, ker predvidevam da ima Kris večje težave s hrvaščino, kot angleščino.
Glede tujega jezika mi je bil vedno všeč pristop italijanov.
Tudi v duetih večinoma pojejo v materinem jeziku.
Sicer pa - kar se tiče uporabe slovenščine v muziki in tudi drugje, smo ga verjetno najebali.
Če pa kar naprej ponavljamo, da smo majhen narod in da se moramo učiti tujih jezikov. Kaj naj si potem človek misli?
16. Avgust 2007 ob 11:01
Hja…James Cook and co. so bili Angleži…
16. Avgust 2007 ob 11:17
odvisno je, kako zelo pop muziko delaš. v malo bolj alternativnih sferah namreč mrgoli bendov, ki so z maternim jezikom, ki ni angleščina, uspeli v tujini - da pa ne bom pol ure našteval, pa naj omenim samo najbolj znan primer, ki se povrhu vsega - brez nagih pičk al pa džojntov v spotih - super prodaja še na mtvju: Sigur Rós.
z jebeno islandščino, ki jo govori več kot šestkrat manj ljudi kot slovenščino. ampak muzika je sveža…
16. Avgust 2007 ob 11:41
Mah ..poglej Siddharto. Oni v angleščini tudi približno tako ne funkcionirajo kot v slovenščini. Moja frendica Tajka mi je to potrdila. Čeprav zna le malo slovensko, posluša Siddharto v slovenščini.
A so mel najboljši slovenski bendi težave zarad gruva, pa spevnosti itd? Ne.
16. Avgust 2007 ob 11:52
Heavyd z jezika si mi vzel.
Tudi meni se zdi, da Siddharta dokazuje, da se tudi slovenščina lahko sliši zelo “kul”.
16. Avgust 2007 ob 12:02
A se vam zdi, da je Siddharta uspela v tujini? Meni že ne. Bila na Kosu letos in nihče od domačinov ni poznal tega benda, lani bila v Riminiju( žurerska zadeva) tudi nič! Ergo, pojmo lepo v slovenšščini in bodimo doma carji.
16. Avgust 2007 ob 12:39
Siddharta! Zakaj pa to omenjate?
Avseniki so peli lepo slovensko besedo in so močno uspeli
16. Avgust 2007 ob 12:58
Uspeh v tujini, kaj pa je to??? Uspel na MTV? Ja in!!!???
Sam v teh debatah vedno pomislim na stare “prdce” a’la Lado Leskovar, Alenka Pinterič, ki so imeli tako poslušalstvo, kot ga ena Siddharta ne more doseč, pa naj jih MTV Adria (kdo to sploh gleda?) vsak dan eno uro vrteli. Samo ona dva sta po takratni Sovjetski zvezi harala na način, da je tem našim “zvednikom” lahko samo malce nerodno v njuni senci.
Sam sem tudi sanjaril, da bi s svojo pametjo, kreativnostjo in lepoto(hahahaha) blazno uspel, če ne bi živel v tako mali in zatohli deželici, ampak s časoma spoznaš, da če doma ne znaš, tudi v tujini ne boš znal!
Zato Gušti pjevaj ti lepo na slovenačkom pa bo! Svet pa pusti velikim ribam, hehe
16. Avgust 2007 ob 13:17
Avseniki niso peli v Slovenščini. Tudi naslove pesmi so prevajali:
Na Golici -
16. Avgust 2007 ob 13:37
Avseniki niso peli v Slovenščini, zagotovo ne. So pa peli v slovenščini.
Zaboga, ali smo res toliko Slovenceljni, da ne znamo niti slovenščina, nemščina itd. pravilno pisati. Potem je res bolje, da pišemo, pojemo in žvižgamo v angleščini, ker je to bolj “fancy”?
Tega pa, da je slovenska beseda
bedna, ni spevna in se ne da groovat…
eh, tega pa, Gušti, od tebe res nisem pričakoval. To je bolj izgovor neznalcev in izjava, da je slovenščina bedna, me vedno spravi ob živce še toliko bolj, ker jo ponavadi ne izustijo tisti, ki slovenski jezik obvladajo.
Zato je precej neumestno pljuvati po slovenščini. Ker slovenščina zagotovo ni kriva za to, kar bi ji nekateri radi podtaknili.
16. Avgust 2007 ob 13:39
@Heineken:
Jaz sem trditev o bednosti slovenščine prebral, kot ideje, ki jih prodajajo novodobni bandi - ne pa stari mački, kot je Gušti.
16. Avgust 2007 ob 13:43
… In Avseniki so vseeno največjo slavo poželi v jodlarski Avstriji in med sorodnimi priseljenci po svetu. Tja so se tudi AHjem z največjo špranjo odprla vrata takoj (čeprav jih ne mečem v isti koš, da me ne bo kdo hrulil brez potrebe).
Logično, da nam Siddharta zveni bolje v slovenščini, tujcem pa ne. Da zadeva uspe v manj znanem tujem jeziku, kot je slovenščina, mora imeti močan etno pridih, nekaj specialnega, ki sovpade drugim poslušalcem s formo izvajanja glasbe, sicer ne gre. Valda, da so italijanske kancone uspešne tudi v svetu. Italijanščina je že itak bolj domač jezik tujcem, poleg vsega ima svojo specifično izvedbeno kanconarsko vižo, kot Francozi šanson ali Srbi svoj narodnjaški melos. Če pa izvajaš v nepoznanem jeziku tip glasbe, ki sicer prevladuje v angleščini, si v veliki neprednosti. Zato Laibachi sigurno najbolj zažgejo z nemščino v svojem konceptu, angleščina še gre … sicer pa bi lahko ostali doma.
Imela sem pomislek, da bi s slovenščino lahko zaorali bolj globalno mogoče Fake Orchestra z še malo bolj nafriziranimi aranžmaji ljudske pesmi … no, nekaj v tem smislu.
16. Avgust 2007 ob 13:43
Ja, Gušti, strinjam se Heinekenom. Se spomniš, ko si pisal o koncertu Da Phenomena na Metelkovi? Kako sta dobro gruvala (čeprav sta bela fanta), si napisal? Pa pojeta v slovenščini! In to v odlični slovenščini, ki totalno paše v njune komade. Če ne bi bilo to rezervirano za velike slovenske pesnike, bi jima skoraj dal kompliment, da sta mojstra slovenske besede!
Dobro se znajo izražat tisti, ki imajo kaj za povedat. To velja tudi za glasbenike - tako za glasbo kot za besedilo.
16. Avgust 2007 ob 13:44
… S še malo bolj nafriziranimi aranžmaji ljudske pesmi … he, he …
16. Avgust 2007 ob 13:46
Če misliš, da boš bolj uspel v tujini zaradi angleščine Gusti, potem jo kar uporabljaj.
Tudi jaz jo, ko grem v tujino.
Doma pa mora biti favorizirana slovenska kultura. To je moj materin jezik in želim s to identiteto preživeti svoj preostanek življenja.
Avseniki so doma peli v slovenščini, v Nemčiji in Avstriji pa v nemščini.
16. Avgust 2007 ob 13:56
No očitno niste najbolje razumeli napisanega, jaz veliko raje in tudi lažje napišem tekst v slovenščini in mi tudi bolj gruva kot angleščina in hrvaščina saj je moj materni jezik. Govorim o gledanju na slovenščino z strani novodobnih bandov in mladine na sploh. Grem še enkrat brat tekst, če sem res tok nejasen!?
16. Avgust 2007 ob 14:01
lepe so mi pesmi v italijanščini, francoščini, srbščini, angleščini, turščini…med tem, ko mi je slovenski jezik tako tog, “lesen”, nič mehek, tudi besedišče mizerno…za pesmi.
Najlepše, to sem lih včeraj razmišljala (ko sem napisala v post pesem v slovenščini z dokaj osladnim naslovom - v drugem jeziku bi delovala veliko bolje), mi zvenijo pesmi od sledečih slovenskih izvajalcev: Kreslin, Sidharta, Dan D, Polona in morda še kdo. Tem se je “posrečilo” oz. so z dobro melodiko izbrali dokaj smiselna besedila…sicer pa se jih veliko strinja, da pač (žal) slovenščina ni med lepšimi jeziki, ko se jo uporablja za pesmi…
16. Avgust 2007 ob 14:12
kaj pa je definicija uspeha v glasbi? število prodanih kopij?
se strinjam s tistimi ki pravijo, da jezik ni pomemben zato, da bi te poslušali ljudje, ki jih glasba zanima. tudi tujci. primer s sigur ros je že tak..in obstaja še cela kopica islandskih bendov, ki prav tako uporabljajo islandščino. obstaja cela vrsta finskih bendov, ki uporabljajo finščino, ki ravno tako ni nek ’speven’ jezik. point je, da se pač ne obremenjujejo s tem ali bodo kaj prodali ali ne, pač pa, da delajo to kar jih zanima - če je to všeč še komu, pa še tolk boljš. če ti je cilj, da se bodo tvoji komadi vrteli na mtvju in kotirali visoko na raznih pop chartih pa je pač potrebno delat kompromise..kar je neumno ker s tem izgubiš vso kredibilnost. in laibach? glasba ki so jo delali v začetkih (s slovenskimi besedili), je tista s katero so na svojo stran dobili angažirano publiko..tisto mtv dolgočasje (v angleščini), ki so ga začeli delati pozneje pa jim je prineslo ‘uspeh’. in kaj je zdaj boljše? to, da si s svojim delom naredil nekaj kar bo za vedno zapisano v zgodovini glasbe, ali to, da si še en v množici stotisočerih bendov, ki vsi prodajajo isti crap. seveda pa se eno in drugo ne izključuje, je pa procent teh, ki jim je z brezkompromisnostjo ratalo tudi veliko prodat, minimalen.
16. Avgust 2007 ob 14:13
“med tem, ko mi je slovenski jezik tako tog, “lesen”, nič mehek, tudi besedišče mizerno…za pesmi.”
poslušaj si marka breclja.
16. Avgust 2007 ob 14:14
Amelino stališče me spominja na tiste,
ki so trdili da se v slovenščini tudi pisati ne da o najsubtilnejših stvareh. Da je slovenščina pretoga.
Nič ne more biti dlje od resnice!
Tako, kot se dajo v slovenščini s povsem preprostimi besedami, položenimi npr. v usta Cankarjevega Hlapca Jerneja, povedati filozofsko in izpovedno kompleksne misli, prav tako se da v slovenščini zapeti strastvo (Marjana Držaj), globoko čuteče (Oto Pestner), razmišljajoče Zoran Predin. itd., itd.
Za tiste, ki tega ne zmorejo se je primerneje vprašati,
ali je dovolj talenta v njih? Morda so primernejši za drugo delo?
in
ali so se dovolj potrudili?
16. Avgust 2007 ob 14:16
@gusti
Ne, nisi nejasen. Nekateri smo samo še malo pobrskali, kje so vzroki za to. Se ti ne zdi, da mladina in novodobni bendi gledajo na zadevo približno tako, kot sem zapisala v svojem prejšnjem komentarju?
Meni je zelo všeč, da slovenski rokerji nažigajo v slovenščini, ker se tako še bolj identificiram z učinkom besedil, ampak za globalen uspeh benda pa brez specifične “etno” ali drugačne forme ne vidim možnosti. Priznam! Klasične rokerske viže v češčini na primer tudi meni ne sedejo v uho kot Stonesi, pa še besedil ne razumem, ki vedno vsebujejo neko dodatno moč. Jezik lahko služi za razumevanje izpovedanega ali pa kot dodatni melos določenemu tipu glasbenega izvajanja … če ni ne enega ne drugega se procent uspeha čez mejo zmanjša.
16. Avgust 2007 ob 14:21
Če nekdo uspe v tujini s prezentacijo naše specifične kulture, potem je to uspeh celega naroda.
Če so Lajbach in Sidarta uspešni v angleščini, potem je to njun osebni uspeh.
16. Avgust 2007 ob 14:21
“Klasične rokerske viže v češčini na primer tudi meni ne sedejo v uho kot Stonesi, pa še besedil ne razumem”
v čem pa je point, da češki bend dela glasbo, ki so jo že prej naredili rolling stones? ravno to je ta problem. danes večinski del bendov dela isto glasbo in takrat pač gotovo vsak najraje posluša jezik ki ga pozna.
ne rabi pa bend nobenih etno primesi in ne vem česa še..dovolj je, da si originalen in da imaš kaj za povedat. seveda, pa ni nujno, da bo bend v tem primeru veliko prodal. ampak če jim je to cilj, to tako ali tako nima nič opravit z glasbo samo.
16. Avgust 2007 ob 14:29
Ameli: Tvoje stališče je pomota, ker sklepaš po tistih, ki se v besedilih prvič ne znajo izražat in nimajo kaj povedat!
Slovenščino podcenjujejo samo tisti, ki je ne obvladajo dovolj dobro.
Pa še nekaj. Nisem še slišal nikogar razen Slovencev - niti Fincev ali Madžarov ali Litvancev, ki govorijo za naša ušesa čudne, nezveneče (in svetu nerazumljive) jezike -, ki bi se pritoževali mad lastno materinščino, češ, da je neprimerna za karkoli: besedila pop pesmi, preklinjanje, pisanje in prevajanje literarnih ali filozofskih tekstov, izražanje česarkoli. Tu mi nekaj smrdi.
16. Avgust 2007 ob 14:33
heh…ljudje se niste navadi na dejstvo, da ima vsak svoje mnenje. kot sem rekla, mi določeni naši glasbeniki lepo sedejo, sicer pa pač ne no…govorim samo za pesmi, Rado. Slovenska literatura je povsem ok…morda je težava v tem, kr mamo pač tako malo dobrih glasbenikov.
16. Avgust 2007 ob 14:40
Marko tud to je verjetno res.
16. Avgust 2007 ob 14:43
“Slovenščino podcenjujejo samo tisti, ki je ne obvladajo dovolj dobro.” - to je bolje utemeljit…
16. Avgust 2007 ob 14:48
To pomeni, da hočejo nekaj povedat ali napisat, pa ne znajo ali ne morejo, potem pa krivijo slovenščino, da ni dovolj pestra, sofisticirana, fleksibilna, preveč vljudna, premalo vulgarna, da so predolge besede, da je težko najt rime, itd. Ne. S slovo ni nič narobe. Problem je samo v človeku, ki je ni znal pravilno oz. primerno uporabit oz. razumet.
16. Avgust 2007 ob 14:55
@tolstoyed:
Ti imaš pa že kronične težave z razumevanem mojih postov. Nikjer nisem zapisala, da bi šlo za kopiranje Stonesov. Nikjer. Šlo je samo za primerek enega rokerskega benda, ki ga res vsak, še tak nepoznalica, pozna. Šlo je za opis glasbenega žanra. Pri čemer sem pudarila poleg etno komponente tudi “drugačne forme”. Primerek bi bili Laibachi. S Stonesi sem torej mislila na najbolj klasičen rokerski pristop, kar sem v delu, ki si ga citiral, tudi napisala takoj na začetku, in pri čemer ne gre nujno za kopiranje, kot ni šlo pri navalu grunge muzike nujno za kopiranje, čeprav so imeli poudarjene skupne komponente izraza, kar je postala zaščitna glasbena znamka za izvorni Seattle.
Originalnost je pomembna, ja. Če imaš kaj za povedat, pa nikakor ne. Še posebej če celemu svetu pripoveduješ v češčini, a ne??? Kaj šele v slovenščini??? V tem primeru je jezik izključno orodje za sozvočni melos glasbeni formi.
16. Avgust 2007 ob 14:57
Še to tolstoyed: In ta grunge pristop so na primer predvsem od začetka vehementno “kopirali” ravno naši Siddhartiči.
16. Avgust 2007 ob 14:58
jah, ok, se bi delno strinjala. s tem, da ni vse tak črno belo. z moje strani sama nimam namena s tem podcenjevat slovo…ampak enostavno mi drugi jeziki veliko lepše zvenijo kot naš…
16. Avgust 2007 ob 15:20
>>Slovenščino podcenjujejo samo tisti, ki je ne obvladajo dovolj dobro.
16. Avgust 2007 ob 15:21
^^
To je bistvo.
16. Avgust 2007 ob 15:34
nisem nič govoril o kakšnem kopiranju. vse kar sem rekel, je da dan danes večinski del bendov dela isto glasbo..tako, ki se prodaja. torej zakaj bi bend delal glasbo, ki jo je pred njim že delal nekdo drug? že s tega stališča, bi slovenska beseda v primernem kontekstu z glasbo lahko bila v prednosti - ampak dokler bo slovenska glasba tako prazna in nezanimiva kot je trenutno je težko pričakovat, da se lahko kej pametnega zgodi..
kar zadeva grunge - tega si je mimogrede izmislila glasbena industrija. potem ko so v ospredje porinli (speglano) nirvano, se je na ta bandwagon prključla še cela vrsta seattlskih bendov in to je blo to. skupno pa jim je blo le to, da so prihajai iz seattla in nosili ponošene hlače.
“Če imaš kaj za povedat, pa nikakor ne.”
to ni bilo mišljeno v smislu povedat skozi besedila pač pa skozi samo glasbo. ta je že sama po sebi zelo močen medij..pogosto bolj kot besedila.
16. Avgust 2007 ob 15:57
Gušti, ja, bil si nejasen (v četrtem odstavku). Za trenutek sem te razumel tako, kot je napisano, se pognal kvišku, zamrmral nekaj nerazumljivega, udaril po mizi in si predvsem mislil, ma ne no, pa ne še Gušti.
Zdaj vidim, da si le zapisal tako, in da sem skočil po nepotrebnem. Ok, hvalabogu, nič ne zamerim, sem sedel nazaj za mizo, pomahal kelnarci in spet pijem pivo.
16. Avgust 2007 ob 16:14
@tolstoyed:
Ja, no, saj s tem se pa popolnoma strinjam in ne vidim, da sem sama zapisala kakršno koli drugačno poanto, samo z drugimi besedami in izpovedno formo.
Edino pri grunge glasbi se ne strinjam. Vendarle se je rodilo nekaj pravih biserov … da je pa v vsakem žanru ogromno pofla, je pa itak povsod tako. In ni res. Niso jim bile skupne samo ponošene hlače in Seattle. To je tako, kot bi rekel, da je reparjem skupna samo zlata ketna in geto.
16. Avgust 2007 ob 16:23
sej to je bil moj point, vidiš. se nisem obregnil ob tvoj post pač pa sem samo še malo bolj izpostavil tisto kar se mi zdi, da je glavna težava novodobnežev, to pa je neizvirnost : )
“Niso jim bile skupne samo ponošene hlače in Seattle. To je tako, kot bi rekel, da je reparjem skupna samo zlata ketna in geto.”
ravno to sem s tem zanikal! med njimi ni bilo neke večje podobnost kot ta, da so prihajali iz istega okolja..zato se tudi ne da vseh v isti koš metat. tisto kar se je na koncu izrodilo v grunge, pa je blo verjetno tudi iz glasbenega vidika precej supaj. za to pa so poskrbeli predvsem producenti, ki so glasbo pač ponudili v pakungi, ki se je takrat prodajala. (če pogledaš nirvano pred nevermind, lahko vidiš, da je tisto od koder so prišli čisto nekaj drugega kot tisto kam so prišli..to je blo tudi tisto kar je kurta tako zelo razjedalo).
16. Avgust 2007 ob 17:07
Ker ste tukaj /zame/ sami “otroci”, naj povem, da sem odraščala v znamenju sanremskih festivalov in italijanske kancone. Še danes (kaj šele včasih!) se mi noge zašibijo ob francoskih šansonih, v tistem času izpred 35-40 let, smo pesmi v angl. jeziku poznali le preko redkih kot so bili Elvis, Sinatra…..
tako da “angleške nočne more” niso od pamtiveka, ane?
Ker slovenski jezik ljubim iz vsega srca, me žalosti vsakršno malikovanje tujega. pa ne samo v glasbi, tudi na vseh ostalih področjih kulturnega in siceršnjega javnega življenja.
Kajti redke so stvari, ki “stojijo” same…..
Konec koncev dobi dandanašnji ob rojstvu le peščica otrok slovenska imena…..
16. Avgust 2007 ob 17:20
@MC: no ja, je že res, da ma vsak jezik nek svoj zven in je v določenih okoliščinah najprimernejši. si predstavljaš, da bi laibach svoje totalitarne koračnice peli v mehki francoščini?
in reci, da ni smešno, ko hoče biti kak zajeban nemški raper vsaj pol tako gansta-tr00 kot npr. n.w.a.?
ne gre za to, da je en jezik boljši ali več vreden od drugega, temveč za to, da v določeni situaciji/umetniški zvrsti pač zveni bolj naravno. tako, da … vsega se v slovenščini pač ne da. vsaj ne zelo dobro.
p.s.: s tem ne mislim na tiste sorte muziko, ki jo dela gušti …
p.s.s.: gušti, no offense, ampak s slovnico na blogu take fuke špilaš, da je včasih kr tumač.
16. Avgust 2007 ob 17:29
Avseniki so v slovenščini peli res samo doma, zunaj - v Avstriji in Nemčiji, kjer je taka muzika najbolj popularna - pa v nemščini. In tudi imenovali se niso Avseniki ampak Original Oberkrainer. Oberkrain naj bi bila menda Gorenjska.
Ali mi lahko kdo pojasni, kaj pomeni beseda “gruvati”?
Kdor sebe ne spoštuje, podlaga je tujčevi peti…ali tako nekako, avtorja se ne spomnim več. Bedno, bedno…
16. Avgust 2007 ob 17:47
Glede na tvojo slovnico se jaz res sprašujem, kako ti uspe sploh napisati kakšen tekst. Kakršna slovnica takšna besedila in zraven še glasba. Za posrat. Dej si že najdi day job.
Če ti pa že slučajno kdaj uspe napisati dober tekst:Kaj misliš, da bo grooval, ko bo tista tvoja, nič se je ne sliši, pela? A ti sploh veš kaj je groove?
16. Avgust 2007 ob 18:25
Bendi (oz. njihovi tekstopisci / kreativci - sic!), ki menijo, da slovenščina ni dovolj dobra za tekste njihovih “komadov”, trpijo za raznoraznimi pomanjkljivostmi. Najbolj pereče so:
1. Slovenščine ne obvladajo (dovolj). Še posebej ne besedišča. Danes se med najstniki sliši “dons sm si pa kofi ful tu mač pošugrala”, “grem doga uokat d’ s’ nau s ketom fajtu” in podobne zadeve. Stavim, da mulci, ki se tako izražajo, ne bodo nikoli osvojili
slovenščine. Višek, ki ga lahko dosežejo, je tipa “jaz nimam noč za spanje”.
2. Namesto originalnosti je njihova vrlina plonkanje. To, kar slišijo (99% je angleščina/amerikanščina), prežvečijo in izpljunejo malce predelano. Nastanejo izdelki tipa “I’m a rich bitch”.
Sam mislim, da je slovenščina celo bolj spevna kot angleščina, francoščina in nemščina skupaj. Na podlagi svojih izkušenj s pisanji tekstov za “komade” sicer ne morem soditi - jih nimam, lahko pa sodim po originalih in prevodih poezije, ki sem jo prebral. Če so prevodi delo mojstrov, večkrat celo prekosijo originale (OK, OK, formalno to naj ne bi bilo mogoče, vem!). Je kdo primerjal prevode, recimo Rilkeja, z originali? Sam sem bil kar malo razočaran, ko sem šel brat originale. Kovičevi prevodi so neprirmerno bolj … spevni. Pa to ni edini primer. No, seveda obstajajo tudi taki, ki govorijo v prid obratni trditvi. Meni nikoli ne bo jasno, kako je nekomu lahko všeč Elliot, če sodi na podlagi Tauferjevih prevodov.
Še primer, kako angleščina gruva: Lil Jon: Get low
…
To the window, to the wall, (to dat wall)
To the sweat drip down my balls (MY BALLS)
To all these bitches crawl (crawl)
To all skit skit motherfucker (motherfucker!) all skit skit got dam (Got dam)
To all skit skit motherfucker (motherfucker!) all skit skit got dam (Got dam)
…
Aleluja, res!
@Gušti: Za “prodor v tujino” se lahko že obstoječi komadi prepesnijo. To, da so originali v slovenščini, sploh ni tako velika ovira. Večja je thick Russian accent, s katerim se je treba spopasti. Da ne izpadeš potem kot Arnie the Guvernator, ki se pri Jayu Lenu hvali, kako da po dvajsetih letih bivanja v Kellyphoerniji “akcentira” veliko bolje, občinstvo se pa med tem valja po tleh od smeha.
16. Avgust 2007 ob 18:37
Se strinjam s tabo Gusti, tekst je bil, kar se mene tice, povsem jasen. Slovenscina je cisto lep jezik, a bog pomagaj vendarle rahlo “trd”, za morebiten uspeh v tujini pa povsem neprimerna izbira, sicer bolj zato, ker ga govori vsega 2 mio ljudi.
Kaj bi bil recimo slovenski izraz za “vukojebino”, ko z eno besedo povemo vse, sem enkrat razmisljala… Ne vem.
16. Avgust 2007 ob 18:49
joj….saj ne nastrade sm glasbeniki…….bi delal za 2x vecjo placo, ce bi govoril perfect English…..tk se pa moram matrat vsak dan, da gre boljs in boljs….zakaj ne moremo govorit vsi enako….ves kolk prokletih ur bom vlozil v tale English….beda.
Pozdrav iz Sheffielda
16. Avgust 2007 ob 18:56
@tolstoyed:
Imaš prav. V tem smislu se je grunge popolnoma izrodil in konec koncev kolapsiral.
Čeprav Cobain je imel pa itak kopico problemov … že Courtney ni lahek zalogaj za običajnega smrtnika …, še celo boljša rokerica se mi je zdela, in celo prav spodobna igralka … ampak demonična baba … težko si predstavljam, da ob taki še celo preživiš …
Neverjetno! Danes je pa en tak Dan harmonije. Celo s tolstoyedom sem našla skupen jezik. Še malo pa te povabim na sadno kupo s Sladkim grehom … he, he …
16. Avgust 2007 ob 19:02
tkole
1. tole da začnete napadat guštija, da misli, da je slovenščina trd jezik je naravnost hecno, a sploh še kdo bere?
2. v slovenščini se da zunaj uspeti enako dobro, kot s katerim koli jezikom, samo jasno ne recimo z rock glasbo, bosanova uspeva s portugalščino, šansoni s francoščino, rock z angleščino itd. bo treba neko novo zvrst narediti pa bo šla slovenščina čez
3. laibach so začel v slovenščini in kar nekaj časa vztrajali pri njej, kar dve al pa clo tri plate, še vedno pa na sploh kar precej poudarjajo slovenske simbole, kraje, ljudi itd..
4. razen angležev in mogoče špancev imajo v pop glasbi vsi narodi iste težave, ne mislim glede spevnosti, ki jo imajo vsi jeziki, samo omejeni so, če pojejo v domačem jeziku na državo/e v kateri govorijo ta jezik..
16. Avgust 2007 ob 19:43
Nataša,
prav za vsako stvar nam ni potrebno imeti prevoda, kot npr. ni nam treba imeti 50 izrazov za sneg, kot jih imajo eskimi.
Če pa namesto vukojebine uporabiš “bogu za hrbtom” je pa čisto v redu!
16. Avgust 2007 ob 20:01
Pozdravljen,
Spevnost nemškega jezika bi se dalo debatirati kar dolgo, a kot dokaz, bi pomislil na Rammstein, na njihovo balado Ohne Dich … torej da se.
Vendar so tudi Rammstein že zapeli v angleški šprahi, namesto v svoji.Glede tega pojava na slovenskem, pa sem brez mnenja, saj je večina naše glasbe tako ali tako skrajno neprebavljiva.
My 2 cents ..
Lep večer
16. Avgust 2007 ob 20:07
@natasa: kako pa se reče vukojebina po angleško?
16. Avgust 2007 ob 20:11
Simpatično! Za božjim hrbtom se skriva vukojebina … hihihi … Verjetno res!
16. Avgust 2007 ob 20:54
wtf?
Pa sej v Rijeki se govori Čakavsko, to je pa napol med slovenščino in hrvaščino….Istra.
16. Avgust 2007 ob 21:17
Moje razmisljanje tukaj ->KLIK.
16. Avgust 2007 ob 21:52
Jest sm pa nekje prebral, da se pesmi najlaže pišejo v angleščini in hrvaščini(???!!!) ter gredo tudi najbolj v uho. Ker nisem glasbenik in sem brez posluha, me zanima, če je s tem res tako?
Lp
16. Avgust 2007 ob 23:23
Jeziki se po svojih lastnostih ločijo med sabo, zato ne moremo kar na slepo trditi, kako so vsi enako primerni za uglasbitev, vsaj ne za isti tip. Crnkovič gotovo ve, da v francoski tradiciji prevladuje zlogovni verz, medtem ko v slovenski zlogovno-naglasni, na primer laški enajsterec pri Prešernu. Do tega pride zaradi prozodičnih lastnosti jezika - medtem ko je francoščina jezik s stalnim mestom naglasa, ima slovenščina premični naglas. Stalno naglasno mesto ritem jezika omejuje na manjše število vzorcev, zato je najti primerem metrum v takem jeziku težje. Če pogledamo francosko glasbo, je tam na prvem mestu peta poezija oziroma šanson, za katero največkrat najprej nastane besedilo in šele potem glasba. Glasba se torej podreja besedilu. Vse to odlično zazveni tudi zato, ker so pevci odlični interpreti, oni ne samo pojejo, temveč skozi glasbo deklamirajo tekst. Francoščina si je torej zaradi svojega ritmično omejenega nabora našla sebi primerno zvrst. Francoski šanson ima korenine v trubadurski pesmi in tam je šlo za točno isti problem francoščine. Ali ste kdaj poslušali kakšen francoski rok? Koliko je v njem čutiti šansonjerskih deklamacijskih primesi? Kar pa se tiče primerjave med angleščino in slovenščino. Angleščina ima prednost pred slovenščino pri pisanju preprostih besedil pri zvrsteh, ki so se najprej razvile na angleškem govornem področju. Te zvrsti se niso razvile ločeno od jezika, mnogokrat je ravno jezik podzavestno pomagal ustvariti določen gruv. In kje je prednost angleščine pred slovenščino? Ko so primerjali ekonomičnost slovenščine in angleščine v visoki literaturi, so ugotovili, da se v slovenščini da marsikaj povedati celo z manj besedami, na koncu je bil prevod marsikdaj v slovenščini krajši od originala. To naj bi bil dokaz, kako je slovenščina ekonomična in s tem bolj fleksibilna. A ta primerjava ima osnovno napako v tem, da je za izhodišče vzela visoko literaturo. Če pa pogledamo preprost, pogovorni jezik in najbolj frekventne besede ter fraze v angleščini in slovenščini, pa vidimo, da je angleščina v veliki prednosti, najbolj frenkventne angleške besede in fraze so v povprečju krajše od slovenskih, veliko več je enozložnic, ki se jih da lažje vriniti v besedilo (govorim samo za preprost jezik, torej za pop govorico). Zato je v zvrsteh, ki izvirajo iz angleškega govornega področja, zagotovo angleščina bolj spevna. Poleg tega je slovenščina precej umetna, zato ni čudno, da marsikak bend poje pogovorno in reže zloge, ker je to bolj spevno. Ima pa slovenščina prednost pred angleščino v številu rim. Slovenščina ima kot sintetičen jezik več rim v primerjavi z analitično angleščino. Slovenščina ima, tako kot vsi slovanski jeziki, baltski, ugrofinski, namreč sklone, ki ji vsaj v asonančnem smislu povečajo nabor rim za trikrat ali štirikrat, potem je tu še spregatev, deležniki itd. Toda v preprosti pop glasbi rime niso tako pomembne, marsikdaj zadoščajo neprave rime, torej asonance, soglasniško ujemanje, tako da angleščina tu ni na precej slabšem, zlasti ker je pop jezik tako ali tako revnejši. Sicer pa, noben jezik ni a priori v prednosti, tudi angleščina ne, rad bi le povedal, da se je tudi zaradi jezikovnih lastnostih razvil določen tip glasbe. Nekateri jeziki so ponekod v prednosti, ponekod so na slabšem. Fincem baje zelo leži tango, tudi zaradi njihovega posebnega naglasa in dvojnih odrezanih, rahlo cezuriranih soglasnikov, tango pa je odrezav ritem. Finci smatrajo tango za svojo zvrst in ko sem bil v Helsinkih, so mi z velikim navdušenjem pripovedovali o zgodovini finskega tanga. Ko poslušam finski tango, dobim občutek, da je finščina še mnogo boljši jezik za tango kot španščina. Kitajščina je recimo tonemski jezik, to pa pomeni, kot mi je zagotovila natakarica v kitajski restavraciji, da včasih ni jasno, o čem govori besedilo. To je problem kitajščine, a hkrati tudi prednost, saj lahko zaradi ostre cenzure totalitarnega sistema, dvoumno izrazijo marsikak pomen. Kar pa se Nemcev tiče in njihovega petja v angleščini. To ni zato, ker naj bi se lažje izrazili kot v nemščini, temveč je to sociološki problem. Nemcem so po drugi svetovni vojni prali možgane v pacifističnem duhu, zbili so jim ves narodni ponos, ki so ga imeli. Nemci res ne bi rabili peti v angleščini, saj so res velik narod, 80 milijonov jih je, več kot Angležev. To je več kot dovolj za samozadostnost trga. Toda zaradi pomanjkanja samozavesti, Nemci so pravo nasprotje Francozov, pač zelo radi pojejo angleško.
17. Avgust 2007 ob 01:10
ker se pač že vrsto let trudim, da bi slovenščina zazvenela in zagruvala, pa tudi nemščina, ki roko na srce še bolj čudno muzicira, bi pridodal besedico. eno je jezik, v katerem se je določena glasba razvila. zapojte polko v portugalščini in sambo v slovenščini. hja, čudne stvari se dogajajo. in sedaj mi lepimo svoj jezik na glasbo, ki ni našega izvora. preklemansko težka zadeva. poslušajte razliko med angleškimi in ameriškimi pevci. kako je švedščina bogata s sinkopami. kako angleži pojejo ko govorijo. vendar pa ni jezik kriv, da slovenščina ne zveni. krivi so ZANIČ pevci. dobremu muskontarju bo tudi kanta za smeti zapela, slabemu pa prav nič. ampak problem nastane v glasbi kot sredstvu izražanja. angleščina nam zveni asociativno, zven besed povezujemo s stvarmi, ki smo jih videli, slišali, v maternem jeziku pa smo te besede uporabljali in z njimi živeli. torej, človek, ki nima v življenju zanimivih zgodb iz lastnega življenja, nima v slovenščini kaj početi. tujce pa mimogrede zanima slovenščina v slovenski glasbi, v roknrolu pač ne. in če jim je pevec vendar zanimiv, ga hočejo slišati v angleščini. žal. priznam, da tudi meni ni všeč mongolski rock, čeprav je korekten. človek je pač najbolj pristen v svojem jeziku in le pristnost lahko prepriča tiste, ki jim ni vseeno. ostale pa itak usak drek, ki pade iz anusa vsemogočnega marketinga.
17. Avgust 2007 ob 01:22
se opravičujem, sem opazil, da je mnogo stvari obelodanil že moj predhodnik. vendar glede nemščine. bendi ki hočejo zaslužiti, imeti koncerte in prodajati cdje, pojejo v nemščini. ponos je tukaj ravno obraten. ogromno ga imajo. ko so pijani, je use na zvajtakter in marš. bendi, ki sledijo trendom, pojejo v originalnem jeziku trenda. ali ste vedeli, da so nemški obrkrajn bendi izgovarjali nemščino podobno narobe kot avsenik? je bil pač prvi in postavil standarde, kako mora glas v tej glasbi zveneti. to je zvočni aspekt. lirični, to pa je drugo poglavje. pa srečno
17. Avgust 2007 ob 13:34
EJ, GUŠTI, ČE SE NE MOTIM. RESNIČNO JE SLOVENŠČINA BEDNA, AMPAK SAMO ČE JO PIŠEŠ TI!!!!!!!!
17. Avgust 2007 ob 13:37
UUUU,
tale je bila pa krepka. Gusti zdaj pa moraš terjati zadoščenje!
Dvoboj!
17. Avgust 2007 ob 16:07
openhearted …closedminded
Ameli: Tvoj okus si je podredila tvoja okolica. Če se ti tako lepo sliši srbska narodna kuzlarija, potem bodi brez skrbi, da ko se boš navadila npr. na G&P, zlepa ne boš presedlala nazaj. Če se ne motim si Slovenka in tvoj materni jezik je slovenski, kar je garancija, da se boš lahko veliko bolje poistovetila s slovenskim komadom ..ko ga boš enkrat seveda spoznala in vzljubila.
17. Avgust 2007 ob 16:09
Se opravičujem za “srbsko narodno kuzlarijo”. V mislih sem imel ta balkan turbo pop shit.
ajde
17. Avgust 2007 ob 16:34
Na en bend se ne moreš navadit. Al ti je dobr al pa ni.
17. Avgust 2007 ob 16:53
Slovenščini čisto nič ne manjka. Je čudovit jezik pa tudi
spevna je. Pljuvati po materinem jeziku ni lepo in tisti,
ki to počne, je zame primitivec.
17. Avgust 2007 ob 19:57
Res je, vendar pa je angleščina le svetovni jezik in je kaj takega za pričakovati.
18. Avgust 2007 ob 03:51
eno vprašanje: zakaj imate večina y, ch in podobne “svetovno” zveneče stvari v vzdevkih, zraven pa hvalite slovenščino?????????????????
bodite fer in ne pljuvajte slovenskih glasbenikov, dokler se niste sposobni domisliti slovenskega imena. hvala
18. Avgust 2007 ob 22:53
“Slovenščina je bedna, ni spevna, ne da se gruvat na slovenske besede”
Ti in še nekateri, Gušti, ste dokazali nasprotno! Vsak jezik je lahko speven ali šlampast, odvisno kdo z njim rokuje. Tudi v angleščini je ogromno bedarij, stvar je le v temu, da je selekcija hujša in večina najhujših kozlarij ne pride do nas. Tako slišimo bolj ali manj izpiljene tekste (z izpiljeno produkcijo) in potem mislimo, da je jezik tisti, ki je speven.
Če je Slovenščina trda in nespevna, kaj so potem Prešeren, Kette, Župančič, Zlobec (etc) ustvarili?
18. Avgust 2007 ob 23:11
OK… malo smetim, ampak sem šele v drugo šel brat komentarje.
Mislim, da je precej tudi na tem, da ima novodobna mularija drugačen odnos do angleščine, saj je z njo rastla. Opazuj svojega sinka, Gušti! Če bo vse prav, bo angleščina praktično drugi jezik, takoj za slovenščino! Oni dojemajo stvari drugače. Angleščina jim zveni veliko bolj organsko, saj z njo dnevno živijo/živimo na internetu, mailih, youtube… etc.
Druga stvar je Siddharta ;). Kolegi blogerju iz Nemčije sem svetoval nakup albuma. Ko je poslušal je napisal, da zveni v Slovenščini bolje, čeprav je ne razume. Evo link, če ne verjamete: http://my.opera.com/vivalamuerte/blog/show.dml/424348
21. Avgust 2007 ob 17:09
A Kris izhaja iz Kristusa ali Chirstopherja?
21. Avgust 2007 ob 21:55
For Christ’s sake, Matilda!
21. Avgust 2007 ob 22:09
@Nikio: kje si pa ravn Zlobca najdu?
21. Avgust 2007 ob 23:57
Sej Zlobec ni napačen… Ljubezen dvoedino si preberi
22. Avgust 2007 ob 01:11
Ja no, sej ne rečem, da je slab … ampak kar med prvo četverko …
22. Avgust 2007 ob 10:54
Se mi je pač utrnilo vprašanje. Zanimivo ime
sam ne vem kam bi ga dala…še nikoli zasledila…. razen pri nas pa še kakšnih vzhodnih sosedih kjer radi pišemo/jo tako kot govorimo/jo. Morda pa sem v zmoti in je prastaro polinezijsko ime.
23. Avgust 2007 ob 15:59
Polinezijska imena imajo več soglasnikov in manj samoglasnikov
23. Avgust 2007 ob 23:17
Mislim, če slovenščina ni spevna…kaj lahko potem npr. Kitajci rečejo?
3. September 2007 ob 21:21
Rad bi le dodal, da je slovenščina v tem primeru orodje za izražanje čustev, ustvarjanje rime, “gruva” itd., zato si prosim, zapomnite, da je orodje le tako dobro, kolikor je spreten tisti, ki ga uporablja.
4. September 2007 ob 11:10
tako je