Ponudba
Torek, 2. oktober 2007Živim za Bežigradom, v soseski, kjer še kakšnih petnajst let nazaj ni bilo nobenega kafiča. Mirna, prijazna soseska blizu Dunajske ceste, kjer ni novodobnih gradenj, blokov …
Potem pa so v pritličju naše hiše odprli kafič, tiste vrste kafič, iz katerega se že ob desetih zjutraj ven razlegajo zvoki Miša Kovača, Novih Fosilov, Cece, po možnosti remixi. Klientela, ki tja zahaja in cel dan poseda, so predvsem fantje in dekleta, ki še vedno hočejo izgledat sedemnajst, osemnajst, čeprav jih imajo že krepko čez štirideset. Svetleči prameni in kričeča šminka pri bejbikah, tipčki pa nosijo Lacoste polo majčke. V glavnem, vse z blagim pridihom TV Pinka. Za mizami na pločniku se zavzeto menijo in si solijo pamet, zavoženi in nezavoženi nogometni strokovnjaki, odpisani trenerji, menedžerji in passé igralci, zraven pa se svetijo njihovi novi avtomobili.
Po tretji uri počasi prikapljajo še v bližini zaposleni kravatarji, v petkah in s pravkar navitimi lasmi prištorkljajo navidez mlada dekleta. Glasba vedno bolj suva, smeh in občasno kreganje se razlega po ulici, vse se počasi utaplja v alkoholu nikoli izživete Dalmacije iz sedemdesetih in osemdesetih.
Tako iz dneva v dan, iz leta v leto, že okoli petnajst let kraljujejo enaki obrazi navideznih pomembnežev, privatnikov, uličnih poslovnežev, ki ob enajstih dopoldan ob Mišu Kovaču pijejo že tretje pivo.
Moram priznati, da se po tako dolgi simbiozi že prav lepo pozdravljamo.
Danes pa me je mojster, ki mi je menjal okna, prosil, če grem dol in prosim lastnika novega BMW-ja, da odmakne avto, da ne bi slučajno nanj kaj padlo in bi prišlo do neljubega dogodka. Spustim se do pločnika in sprašujem ljudi, čigav avto je to, nakar me izza sosednje mize pokliče prijazen gospod, redni gost lokala, in me vpraša:
Gušti, a bi vidva s Polono za moj rojstni dan prišla zapet par komadov, povabil bi mojih dvajset prijateljev, vidva pa bi nekaj zapela! Koliko bi to prišlo, me najbolj resno vpraša? Uf, to pa je ponudba! On pa še vedno z zanimanjem strmi vame in čaka odgovor. Hja, se praskam za ušesom in ne vem, kako sploh odgovoriti na takšno vprašanje: so izpolnjeni vsi pogoji, se pravi oder za bend, ozvočenje, luči, hja, to je kar logistični zalogaj, mu pravim, to bi z bandom prišlo okoli […] evrov. Prijazni gospod je izbuljil oči kot tiger in mu očitno ni bilo jasno, ali sem sploh razumel, kaj hoče.
O, razumel sem, razumel, samo za tako stvar raje pokličite Rebeko ali Piko Božič. To so punce za takšne priložnosti! Pridejo s CD-jem, lepo našminkane, s štrumpantli, se postavijo v kot, odglumijo vokal in poberejo keš. Mislim, da boste vi najbolj srečni, vaši prijatelji pa bodo imeli več od tega!
Pa vseeno hvala za ponudbo!
Objavljeno v Torek, 2. Oktober, 2007 ob 09:41 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
2. Oktober 2007 ob 09:54
no ja, sicer pa je res, da je treba držati nek image… če začneš pjevušit po porokah in rojstnih dnevih, je neka druga stvar, kot če poješ samo po koncertih ipd… ampak jugo izvajalcev to niti malo ne moti. so pa seveda čisto drug tip muzike
tako lahko recimo Halid Bešlič pride pet v neko hudo dvorano, lahko pa ga plačaš, da poje na poroki… no ja, i think.
2. Oktober 2007 ob 10:03
gusti: verjetno si eden redkih slo glasbenikov, ki ne bi sel v dumping in pristal na taksno ponudbo..
“pjevanje” na lokalnih veselicah, v pol praznih odcvetelih disko klubih in pred parimi gosti je bolj kot ne sramotno za nekoga, ki se ima za glasbenika..
in dejstvo, da nekdo nastopa v zivo z bendom, ali pa je instant glasbenik, ki prinese cel orkester s svojim glasom na cd-ju, je vredno svojega denarja..
na zalost je zavest ljudi vseeno precej cudna.. in vsi bi za nic denarja, veliko dobre muske..
ali je skrivnost […]
2. Oktober 2007 ob 10:17
Super
Ceprav jaz menim, da se tukaj ne gre za to, da clovek ne bi hotel peti na neki poroki. Ce gre npr. za dobrega kolega ali kaj podobnega, verjamem da se marsikaj da narediti.
Peti na poroki nekoga, ki ga ne poznas, kjer bos za vecino obiskovalec bolj neko masilo kot dober glasbenik - to sklepam glede na opis oseb, ki se v tem lokalu zadrzujejo (predvidevam, da bi bila tudi vecina ljudi na poroki podobnih) - pa je vsekakor malo prevec.
2. Oktober 2007 ob 10:23
a je pol umaknu avto? a je majstru kej dol padlo? a je pol poklicu rebeko?
zakwa ne napišeš do konca?
2. Oktober 2007 ob 10:29
Gušti, tole je bilo fajn prebrat.
Tvoje muzike ne poznam toliko, da bi te kdaj dala privesti za kakšen tak žur
ampak….sem že toliko pri pameti, da jih niti ne delam.
če že praznujem, grem raje na potovanje…
Glede tvoje alternative pa:bohseusmili
2. Oktober 2007 ob 10:34
hehe.
2. Oktober 2007 ob 10:51
Jaz sem iz objave razbral samo to, da se je tipu zdelo predrago. Nikjer ne piše, da Gušti za pravo ceno ne bi šel v tisti bife.
2. Oktober 2007 ob 11:00
Hehehe, jaz sem pa prebrala, da se mu zdijo TUDI tisti ostareli frajerji zelooo nagravžni- vključno z ženskami
2. Oktober 2007 ob 11:04
@had: mislim, da je prav precej glasbenikov, ki take ponudbe ne bi sprejeli, ne morem pa reči, da ne za noben denar ..
@Gušti: Kaj je zdej z BMW-jem
?
2. Oktober 2007 ob 11:05
mene pa smao zanima za katero ceno se je tako načudil? pa ni treba v šteilkah…a si mu dal realno ceno, če bi se že odločil za potezo? ali si ceno nalašč navil do amena, da je bila potem res nesprejmljiva? ps: tako pač delujejo ulični poslovneži
2. Oktober 2007 ob 13:02
hehe
poznam poznam…
poleg tistih kafičev k so bli zraven merkatorja je tale tvoj čista klasika… od tistih pa mislim da so ostal 99 pa 26 v Šiški… naj kdo pove, če pozna še kakšnega… aja pa kelnarce v ortopedstkih čevljih z obveznimi brčicami… hehe
važn je da si ti spedenu zelo lepo gnezdece tam gor…
lp
2. Oktober 2007 ob 13:15
No BMWju se ni nič zgodilo ker sem moral prestaviti majstra na danes, kar se pa tiče prijaznega gospoda in njegovimi izbuljenim pogledom, pa je tako. Itak je bil presenečen, ker če postaviš normalen oder, normalno ozvočenje in vse kar paše da se normale band postavi nanj in normalno zazveni pride cifra z trmi nulami, če pa pride,deklica z cd-jem v kot pa je cifra z dvema nulama govorim v evrih. V bistvu je pa tako, na bruhanje mi gre, ko ljudje mislijo da lahko dobijo kar vse kar si želijo in to kar za domačim šankom. Ogabno
2. Oktober 2007 ob 13:18
Hm, vse je v ceni… Sam RW pride kakemu ruskemu milijonaru za mio zelencev zapet na kakšno rojstnodnevno zabavo… Ne vidim razloga zakaj Gušti ne bi šel kam zapet za pravi euro… pa četudi je to kisla smetana, ki ždi cele dneve v tem kafiču.
Verjamem pa, da se ti ne bi spuščal na neko matrično-playback varianto, ampak bi to naredil tako kot je treba. In če špekuliram - z vsemi koncertnimi pritiklinami, ki jih omenjaš - bi Gušti rade volje prišel k vam za dva do tri jurje eurov…
2. Oktober 2007 ob 13:24
Itak da bi, nova okna bojo ziher par jurjev…
2. Oktober 2007 ob 13:28
Ja živa resnica Gušti. Največja žalost pri vsem tem je ker pri naši glasbeno dejansko zaostali naciji to res najbolj zažge. Žalost res.
2. Oktober 2007 ob 15:49
Gusti, takole se spila, ventilira in melje denar: http://www.youtube.com/watch?v=8gP4Ih58Yzg Smešno je, ni kaj, je pa tud naporno. Moraš bit udarjen na to. Ponujam posle brez fičnkov, slave in gušta pa na tone? Kdaj se dobiva?
2. Oktober 2007 ob 15:51
Izjave v smislu: “vsak ima svojo ceno”, so kar se mene tiče totalno butaste.
Kar se pristopa tiče se strinjam s tabo Gušti.
Po drugi strani pa se mi je vedno zdelo hecno, da recimo kakšen Robbie Williams dobi po 20 mio USD, medtem ko nekdo, ki najde zdravilo za raka dobi trepljaj po hrbtu (močno karikiram).
Pa to ne pomeni, da ne cenim njegovega dela.
Ali še bolje Macarena se je prodajala za med - medtem, ko kvalitetni glasbeniki igrajo na vogalih, da zaslužijo za kruh.
2. Oktober 2007 ob 16:50
Bravo Gušti!!!1
Tako se dela s takimi prepotentneži….
2. Oktober 2007 ob 17:25
NAUK
1) @šalabajzl BMW je Gustijev
2) pravi mojstri pridejo na dom
3) @likard37 razlika med Rebeko in Gustijem je samo v denarju
Tip je vprašal:
“Gušti, a bi VIDVA s Polono za moj rojstni dan prišla zapet PAR komadov, povabil bi mojih DVAJSET prijateljev, vidva pa bi nekaj zapela! Koliko bi to prišlo?”, me najbolj resno vpraša.
Vidva s Polono, je vprašal, ne pa cel band z roadiji, lightom, varnostniki itd.
Par komadov bi zapela, ne pa cel spektakl, pa še to za 20 prijateljev, ki bi najbrž poslušali nastop, se pravi komorno ali unplugged. Mogoče bi prodal 20 CD-jev (če bi jih navdušil-če bi jih glasba navdušila)). T
i pa bi uvalil cel band, hehehe… pa še v Sloveniji, za 3 ničle xooo EUR hohoho… komu G.?
Dve ničli bi že dobila, brez skrbi, mogoče bi navezala stike za kakšen drug party, razen če…
…če bi glih takrat imela razprodan Bežigrad ali vsaj Tivoli…
sicer pa…
mama daje pare za fender i les paul,
fender i les paul, skup je rock’n'roll..
2. Oktober 2007 ob 17:49
@boj3: glede na to, da živimo v materialnem svetu, kjer je potrebno za to, da daš kaj v usta - tudi kaj zaslužiti, mi ni povsem jasno tvoje čudenje glede “vsakdo ima svojo (pravo) ceno”, ki je pač stopnjevana verzija tega, da pač vsi delamo za denar. In ravno glasbeniki se še kako “prostituirajo”, resda eni bolj odkrito in na vsaki gasilski veselici, drugi pa uporabljajo bolj sofisticirane metode - ala špil v Cankarjevem domu via Plestenjak in Predin, pobašejo pa ravno tako nesramno zajetne honorarje… Zato me malce tudi čudi Guštijeva poza (pa ga drugače kot glasbenika precej cenim), češ, vsakemu primerku iz miljeja-kisla-kafičarska-scena pa že ne grem pet. In to samo zato, ker ga je tip na njegov proposal debelo pogledal. In pazi zdaj: kaj pa če bi se tip s ceno strinjal ali jo morebiti podvojil - zagotovo bi se naš Gušti točno ob dogovorjeni uri s kitaro na rami pojavil na tem provizoriš koncertnem prizorišču…
2. Oktober 2007 ob 18:26
@danijel a propos prepotentnež
Gusti:”V bistvu je pa tako, na bruhanje mi gre, ko ljudje mislijo da lahko dobijo kar vse kar si želijo in to kar za domačim šankom. ”
Jaz pa na svoj birthday party ne bi povabil nekoga če njegove glasbe ne prenesem. S tem, da ga povabim na zabavo in sem mu pripravljen plačati “razumno” vsoto na neki način izkazujem spoštovanje do tega Umetnika, njegovega Lika in Dela.
Umetnik lahko sprejme ali vljudno zavrne povabilo, “na bruhanje mi gre”, če potem na blogu bruha čez potencialnega “spoštovalca” svoje glasbe. To marsikaj pove o Umetniku, njegovem Liku in Delu.
Kdo je tu prepotentnež?
…svirali smo gitare, pevali na sav glas,
jedina prava ljubav bila nam je muzikaaaa…
2. Oktober 2007 ob 19:35
@Dejan Kaloh: Izraz poznam, ga razumem in se mu ne čutim - še vedno pa se mi zdi butast.
Ljudje ne prodajamo sebe, ampak svoje storitve. Pa so to lahko spolne usluge ali pa glasbene.
Mene v nasprotju s tabo poteza Guštija ne čudi. Človek pač ceni svojo integriteto in svoje delo. Za drobiž pač ne bo prodajal svoje muzike.
2. Oktober 2007 ob 20:16
Ej Gušti, kdaj v boš prebolel Saško in Rebeko? Madona, dej se spravljat na seb enake!
Jih ne zagovarjam, ampak si mi tut ti Gušti prepotenten too much. V kolikor govorimo o glasbi kot kvaliteti, tut tvoji komadi ne izstopajo na OH in sploh. Mi je prav žal.
Tut Rebeka se trudi za svoj imidž in za ta prav live koncertič sigurno več zakasira kot ti. Pa to ni dejstvo, dejstvo je, da se ti in tudi jaz, predvsem pa cela Slovenija s tem ne bomo nikoli strinjali, če je prav, pa ne vem.
Tvoje besedičenje kdaj ne pelje v pravo smer. Takemu pravimo preprosto: ustvariti si sliko, še preden jo vidiš. In prav to Gušti delaš. Najprej lepo orišeš celotno situacijo, potem te eden od njih nagovori in te pač vpraša direkt (sto ljudi sto čudi) in potem ti na osnovi svojih predsodkov rečeš, izberi Rebeko ali pa Saško!
Ajajaj. Baš si mi dobar muzik majster. Jest in potem dolgo tema!
2. Oktober 2007 ob 20:36
hja, kolikor sem slišal, bi znale tudi rebeka in pika stati preko 1k eur… pa čeprav na playback…
2. Oktober 2007 ob 21:42
Mislm Rebeko pa Piko Božič daješ v isti koš, kot da bi Stravinskega in Šostakoviča, bog pomagej.
2. Oktober 2007 ob 21:48
Gušti, tolerance do drugačnosti ti primankuje in to marsikaj pove.
2. Oktober 2007 ob 22:40
Mogoče bi bil res lahko malo bolj previden. Jasno je o kom govoriš in tudi kdo od njih morda prebira blog. Ni se fajn zamerit sosedom (oz. ljudem ki hengajo v lokalu pod tvojim oknom), navsezadnje jih moraš že tko in tko vsak dan poslušat in gledat če greš iz hiše. To, da ne želiš nastopat nekomu, ki glede na izbiro lokala niti ne uživa v taki muziki kot jo sam delaš sicer razumem. Ampak tako povabilo bi vseeno lahko vzel kot prijazen poizkus vsakdanjega človeka. Sama sicer ne bi nikoli povabila glasbenika, da mi pride pet na rojstni dan, a vsak ima lahko svoje želje.
(jao ne morem vrjet kok moraliziram)
Je pa vseeno funny post, le malo manj prijazen. In ker izgledaš tak prijazen človek smo pol mal zaprepaščeni
2. Oktober 2007 ob 22:44
Guslaj, stari, guslaj. Celo na Fender Stratocaster je full đazno.
3. Oktober 2007 ob 09:30
Gušti vseen bolš to kot delo v tunelih a ne
3. Oktober 2007 ob 09:48
Ja, pri nas še ni takih bogatašev, ki bi bili zmožni za normalen honorar najeti big band (s ta boljšimi solisti), po drugi strani pa povabiti take goste, ki bi znali na muziko tudi kaj odplesat. Tu zaenkrat še nič ne pomaga, samo ameriški filmi.
3. Oktober 2007 ob 11:37
Dejstvo je, da je Big band cenejši od Guštija, vendar bo zelo kmalu prišel čas ko bodo razni Guštiji nastopali tudi za lastnike Cliotov, saj bo treba nekako preživeti.
Po svoje ima sicer Gušti prav, da razne pevke na matrice dobro kasirajo, vendar je njihova življenska doba zelo kratka, medtem ko bo on s svojim znanjem še vedno lahko živel od glasbe. Vseeno pa navijanje cene za 20 oseb in pogojevanje z odrsko infrastrukturo ni na mestu. Glasbenik po duši se lahko odzove vsakemu izzivu pa, če kdaj tudi za kakšno ničlo manj.
3. Oktober 2007 ob 11:40
Žal se povsod najde kdo, ki misli, da lahko ‘terorizira’, obvladuje, celo sosesko, ampak to je le v njegovi glavi…
Ko umetnik doseže nek nivo, se verjetno ne bo spustil niže, edino, če gre za projekt, ki ga privlači ipd…
Srečno!
3. Oktober 2007 ob 11:54
Če bi možakar rekel OK, denar ni problem … pridi do mojega posestva na vrhu hriba, kjer bodo moji delavci postavili oder …
Daj nam zaupaj
3. Oktober 2007 ob 14:26
Je pa res, da v teh časih pride vsak evro prav, če je sila,…
Seveda je pa razlika v kvaliteti glasbe,… nimajo vsi ljudje istega okusa, 100 ljudi, 100 čudi,…naj vsak posluša, kar mu je všeč ter tega ne vsiljuje drugim, pa bo mir,…
3. Oktober 2007 ob 18:28
Sosedu nebi igral “izpod cene” pa niti za “pravo ceno” ker si pač oh in sploh glasbenik, ki ne prepeva v lokalu kjer se posluša mišo kovač in podobni (btw ti ne boš nikoli zaslužil in prodal plošč kokr jih je mišo pa čeprav je že v penziji) tukaj pa se ti da narekovat 4 bloge na mesec za kok 210€??? kak paradox.. in sori ampak tudi ti si izpadel prepotentnež skoraj snob. Tudi jaz ne marm nastopačev, a človek te je samo vprašal za svirko ni ti hotu nič slabega.
3. Oktober 2007 ob 20:12
A ni izziv igrati za manjšo publiko? Sicer je odvisno za kakšno publiko gre a vseeno…
4. Oktober 2007 ob 03:01
ampak ti v kotu nasminkan u strumfpantlnih pojes od rebeke komad… to bi blo pa tud svojga dnarja vredn
4. Oktober 2007 ob 03:02
ps
itak da teli kle ne stekajo ka niso glasbeniki (tko kt tud rebeke pa otale bule niso)
4. Oktober 2007 ob 11:19
@Gusti: mal ga pihaš. Pozanimaj se kolk pride Saška Lendero brez odra. Vsekakor ima tri nule vzadaj.
4. Oktober 2007 ob 12:50
Tudi iz komentarjev (ne vseh, ampak vseeno velike večine) se, žal, vidi, na kakšni razvojni stopnji smo tu na južni strani Alp. In to ne samo na glasbenem področju. V veliki večini so povsod prisotni mali fevdeki z lastnimi nežlahtnimi plini napihnjenimi žab(k)ami, ki se niti ne zavedajo, da so lahko takšni samo zato, ker so vsak dan ob istem bajerčku - šanku. Žalostno.